Krvni tlak je zelo pomemben in njegova glavna funkcija je uravnavanje normalnega pretoka snovi in kisika po žilah. Ločimo dve vrsti krvnega tlaka, in sicer sistolični krvni tlak, ki pomeni tlak, ko srce potisne kri po žili in je njegova normalna vrednost 110–140 mmHg (15–19 kPa) ter diastolični krvni tlak, ko srce počiva in nastopi tišina in meri med 60–90 mmHg (9,3–12 kPa). Kadar je krvni tlak povišan govorimo o tako imenovani hipertenziji, gre za bolezen, ki ne kaže nobenih simptomov, toda jo je treba zdraviti zaradi njenega učinka na srčno-žilne bolezni. O hipertenziji govorimo kadar je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Krvni tlak pa je lahko tudi prenizek, kar je zelo pogosta težava, ki znižujejo kvaliteto življenja. O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolni krvni tlak znižan pod 100, diastolni pa pod 70 mm živega srebra. Nizek krvni tlak je lahko deden, med pogoste razloge pa sodijo tudi številne bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Z njim se pogosto soočajo bolniki z migreno in tisti, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina C in B6, mineralov kot sta cink in mangan in tisti, ki imajo težave z nepravilnim delovanjem ščitnice. Tako kot visok krvni tlak, tudi nizek krvni tlak ni nevaren, treba je biti le pozoren, da ne pride do pretirane obremenitve, se izogibati visoki vročini, piti veliko tekočine in uživati veliko sadja in zelenjave, ki je bogata z vitamini in minerali.