Različni ljudje imajo različne občutke in tolerančne prage za nelagodje, ki jih povzroča nervoza. Zanimivo je, da nekaterim posameznikom se lahko dogaja nekaj, pa nervoza ne nastopi, četudi je intenzivnost motnje zelo visoka. Nekomu, ki pa je na to motnjo občutljiv, že rahla intenzivnost povzroči hudo nervozo. In tako kot so izvori in razlogi, da se pri nekomu nervoza pojavi, pri drugemu pa se ne, različni, so tudi načini, kako se sproščati, različni. Lahko bi rekli, da toliko kot je ljudi na svetu, toliko je tudi načinov za sproščanje. To sicer drži, ampak nekateri prijemi za sproščanje pa so vselej univerzalni in delujejo skorajda na vseh ljudeh. Gre bolj za to, da ti prijemi lahko da niso optimalni, delujejo pa. Nervoza je takšna nadloga, zaradi katere lahko trpi marsikatero opravilo, ki ga delamo v življenju. Lahko zniža produktivnost na delovnem mestu, lahko nas naredi preobčutljive za kritike in opazke, postanemo lahko zoprni, neprijetni in še kaj. Če nočemo, da naše družbeno življenje trpi, moramo narediti nekaj, da nervoza čim prej mine. Sproščanje z globokim dihanjem je prišlo iz meditativnih praks. Prednost takšnega sproščanja je v tem, da ga lahko izvedemo povsod – doma, na delovnem mestu, na avtobusu, v knjižnici … kjerkoli. Če nervoza ne popusti, lahko poskusimo s kratkim počitkom, najbolje je, da zaspimo za nekaj minut, tako da se zavest popolnoma odklopi od realnost. S tem obstaja možnost, da se bomo zbudili nekoliko boljše volje. Nervoza pa se uspešno preganja tudi z različnimi zelišči in zeliščnimi čaji, ki pomirjajo telo in duha.