V njihovih foteljih poseda naš zunanji minister, na njihovih stolih, zofah, foteljih sedijo obiskovalci in uslužbenci slovenskih veleposlaništev in drugih predstasvništev v Washingtonu, Münchnu, Tokiu, Budimpešti … Gostje ljubljanskih hotelov Union in Slon, novogoriške Perle, kranjskogorskega Kompasa počivajo na njihovih mehkih sedežih. Murine trgovine, enote Abanke, NKBM so tudi opremljene s sedežnimi garniturami podjetja Kopač. Začetki podjetja Kopač segajo v leto 1954, ko se je Rafael Kopač odločil, da bo zapustil državno podjetje – tam je bil vodja delavnice – in ustanovil lastno podjetje.

Matjaž Kopač, že tretja generacija iz družine Kopač, pripoveduje: »V tistem času je bilo povpraševanje po sedežni garnituri veliko. Moj ded je imel pet zaposlenih in tri pomočnike, ki so mu občasno, ko je bilo naročil več, prišli pomagat.« Podjetje je izdelovalo sedežne garniture po naročilu – tudi za tako ugledne naročnike, kot so bili Titovi opremljevalci rezidence na Brionih, pa za protokolarne objekte na Brdu, Karadjordjevo…

Podjetje zdaj vodita Rado Kopač, sin in oče.

In takrat se je nekako slučajno zgodil tisti usodni preobrat. S sedežnim pohištvom, zlasti klasično ponudbo, je bil trg že blizu zasičenosti. Kakovost kot točka razlikovanja ni več zadoščala, treba je bilo poiskati nekaj novega. Z nekaj dodatnega uka v Švici, predvsem pa zaradi velike ljubezni do oblikovanja se je oče Rafael odločil, da bo izdeloval kakovostne, oblikovalsko zanimive maloserijske polfotelje. In v takratnem Tapetništvu Kopač se je – še zdaj imajo na dvorišču tablo, ki spominja na tisto obdobje – rodil nov program, namenjen poslovnim prostorom, čakalnicam, hotelom … Bili so edini proizvajalci polfoteljev v Sloveniji, resnejša konkurenca jim je bil le kamniški Stol. Oče, pripoveduje Matjaž, kreativec po duši, dela ni več jemal kot delo, temveč skoraj kot svoj hobi. Pridno in redno je sledil novostim in obiskoval svetovne strokovne sejme v tujini od Kopenhagna, Pariza, Kölna, Milana …

Velika prelomnica za podjetje iz ljubljanskega predmestja Šentvid so bila, kot za mnoge druge, tudi leta na začetku devetdesetih. Takrat so bili v resni dilemi, ali in kako naprej. Mnoga podjetja so začela iz tujine uvažati cenejše pohištvo, italijansko, špansko, skandinavsko …, in ljudje so ga v skladu s »preverjeno« resnico, da je tuje boljše od domačega, radi kupovali. Pojavila se je dilema – posnemati formulo množičnega in cenenga ali vztrajati pri izdelavi po naročilu, malih serijah in kakovosti?

Poštenost, odličnost, prilagodljivost

Matjaž Kopač: »Za imenom Kopač stoji človek, gre za družinsko podjetje in iz tega je izhajala in še izhaja naša strategija, to je vrhunska kakovost, ki se ji ne nameravamo izneveriti. Blagovno znamko smo si zadali kot sinonim za udobno sedenje in kakovost in se nismo spuščali v druge tržne niše, kar bi kratkoročno sicer pomenilo dobiček, dolgoročno pa propad blagovne znamke.«

Trenutno jih je v družinskem podjetju zaposlenih pet, če dobijo večjo serijo, jo dajo v delo kooperantom.  Izdelujejo pohištvo po naročilu in butične polfotelje, namenjene poslovnim in drugim javnim prostorom. Ena skupina kupcev njihovih izdelkov so individualni naročniki, druga inženirinška podjetja in arhitekti.

A zdaj načrtujejo tudi marketinški preobrat. »Doslej razen oblikovalskemu krogu in krogu naših naročnikov nismo bili širše znani,« pravi Matjaž. Zdaj se bomo lotili marketinške akcije, ki bo imela za cilj ravno to: povedati širšemu krogu potencialnih kupcev, kaj ponujamo.« Cilj: blagovno znamko v Sloveniji utrditi, razširiti pa jo tudi na trge bivše Jugoslavije in tudi na druge trge.

»Kot družinsko podjetje smo posvojili vrednote, kot so poštenost, želja po odličnosti, tesen odnos s stranko, prijaznost in prilagodljivost.« Sledenje tem vrednotam in v prvi vrsti še vedno kakovosti in vrhunskemu oblikovanju, je prepričan Matjaž, je dobro jamstvo za uspeh tudi v prihodnje.