Kako poteka poslovanje s poslovnim računom v praksi
Objavljeno 9. 11. 2010 v Uncategorized Komentarji so izklopljeni za Kako poteka poslovanje s poslovnim računom v praksi
Razlike med poslovnimi računi pri različnih bankah niso velike, vsaj kar se tiče dnevnega in običajnega poslovanja. Kljub temu pa nekatere razlike obstajajo – predvsem v ceni, razširjenosti poslovalnic, fleksibilnosti banke ter sistemu e-bančništva. V nadaljevanju si lahko preberete tudi nekaj več o elektronskem bančništvu.
Slovarček izrazov
Banka: je navedena na seznamu bank in hranilnic, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bs.si). Organ, ki je pristojen za nadzor je Banka Slovenije. Prav tako je za vodenje postopkov zaradi prekrškov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev po zakonu, ki ureja plačilne storitve, pristojna Banka Slovenije.
Imetnik računa: je pravna oseba, podjetnik, zasebnik, skupnost ali oseba civilnega prava, ki z banko sklene Pogodbo o odprtju in vodenju Poslovnega računa. Imetnika zastopa zakoniti zastopnik ali z njegove strani pooblaščena oseba.
Poslovni račun: je transakcijski račun, ki ga banka odpre imetniku računa za namene izvrševanja plačilnih transakcij v domači in v tujih valutah ter za druge namene, povezane z opravljanjem plačilnih storitev.
Ena banka ima na razpolago več vrst poslovnih računov. Na primer, v NLB imajo 15 vrst poslovnih računov: Klasični Poslovni račun, Poslovni račun za zasebnike, Poslovni račun družbe v ustanavljanju, Poslovni račun za stranke notarja ali odvetnika, Poslovni račun sredstev rezervnega sklada etažnih lastnikov, Poslovni račun za volilno/referendumsko kampanjo, Poslovni račun za neregistrirane skupnosti, Gotovinski Poslovni račun za proračunske uporabnike, Poslovni račun gospodarske družbe v postopku stečaja, Poslovni račun podjetnika ali zasebnika v postopku stečaja, Fiduciarni denarni račun upravitelja za osebni stečaj ali stečaj zapuščine, Poslovni račun družbe v redni likvidaciji, Fiduciarni račun kritnih skladov domačih zavarovalnic, Fiduciarni račun pokojninskih skladov pod Uredbo Republike Slovenije in Poslovni računi investicijskih skladov.
S poslovnim računom se podjetnik sreča v zelo zgodnji fazi poslovanja podjetja. Postopek odpiranja računa se opravi že pri registraciji podjetja.
Identifikacija
Podjetnik lahko določene stvari opravi kar preko spleta, vsekakor pa se je vsaj v začetku poslovanja potrebno tudi fizično oglasiti na banki z osebnim dokumentom za odprtje računa in identifikacijo. Vsaka oseba, ki jo podjetje oziroma lastniki podjetja pooblastijo za upravljanje s poslovnim računom, se mora oglasiti na banki ter opraviti identifikacijo. Ponavadi je za upravljanje z računom zadolžen direktor podjetja, ki je v večini primerov tudi poslovodna oseba.
Na portalu MladiPodjetnik.si opozarjajo: „Kljub temu, da je poslovodna oseba podjetja vpisana v ažuren seznam na AJPESu, vsaj nekatere naše banke svojih evidenc nimajo usklajenih s to bazo podatkov. Zato se vam lahko primeri, da čeprav ste poslovodna oseba podjetja (ter tako odgovorni in pooblaščeni za poslovanje podjetja) ne boste mogli dostopati do sredstev na vašem poslovnem računu, dokler se ne zglasite na matični enoti vaše banke ter opravite identifikacijo. Lahko pa do njih dostopa nekdo, ki je bil morda nekoč poslovodna oseba v vašem podjetju, seveda če mu niste pooblastila preklicali. Na to je potrebno biti izredno pozoren, v nasprotnem se lahko pojavijo težave.”
Dve vrsti elektronskega bančništva
Ker živimo v dobi informacijske tehnologije lahko za poslovanje vašega podjetja uporabljate elektronsko bančništvo, kar vam bo olajšalo poslovanje. Elektronsko bančništvo oziroma poslovanje z banko prek spleta omogočajo vse banke, ki poslujejo v Sloveniji. To omogočajo programski vmesniki, ki jih lahko ločimo na dve vrsti:
• Nekatere banke svojim komitentom za uporabo poslovnega računa ponujajo programe, ki delujejo prek spleta (npr. Banka Koper, SKB banka, Gorenjska banka…).
• Nekatere pa uporabljajo splošno razširjen “desktop” sistem podjetja (npr. NLB, Raiffeisen, Sparkasse…).
Banke vam bodo pomagale pri pridobitvi vseh potrebnih orodij za e-poslovanje, vendar le – ta ne bodo brezplačna.
Sistema se razlikujeta tudi v samem grafičnem vmesniku ter načinu namestitve. Halcom je aplikacija, ki jo je potrebno namestiti na računalnik, kar pomeni, da jo lahko uporabljate le na tistem računalniku, kjer imate nameščeno programsko opremo. Alternativa so sistemi, ki delujejo prek spleta, kar pomeni, da do njih lahko dostopate od kjerkoli (potrebna je seveda ustrezna identifikacija), hkrati pa je razlika tudi v tem, da imajo spletni sistemi sami arhiv za shranjevanje podatkov na spletu. Vsi podatki o preteklih transakcijah so torej shranjeni na strežnikih banke, torej vam ni potrebno skrbeti za varnostne kopije sistema. Pri sistemu Halcomu pa se podatki na strežnikih shranijo le za pol leta, zato je potrebno skrbeti za shranjevanje podatkov.
Vir: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/poslovni-racun in http://www.nlb.si/