Da zakon o delovnih razmerjih začne delovati, mora biti sklenjena zaposlitvena pogodba med delodajalcem in iskalcem zaposlitve oziroma zaposlenim. S pogodbo o zaposlitvi iskalec zaposlitve postane zaposlen pri delodajalcu. Predhodno sta na različne načine našla skupni jezik o pravicah in dolžnostih. Vsaka stran ima svoje pravice in dolžnosti, razumeti nam jih pomaga zakon o delovnih razmerjih. V primeru neprimernosti iz takšnega ali drugačnega razloga, do sklenitve ne bi prišlo. Iskalec zaposlitve ne bi postal zaposleni, ker mu že razpisni pogoji ne ustrezajo. Lahko pa na drugi strani delodajalec v kandidatu ne bi našel prave osebe za izbrano delovno mesto. Delodajalcu in iskalcu zaposlitve zakon o delovnih razmerjih omogoča, da spoznata okvire svojih pravic in dolžnosti. Dobro je, da se o njih dogovorita že v času razgovora oziroma ji navedeta že v samih razpisnih pogojih. Za oba bo manj težav, če se predhodno soočita z določenimi neustreznimi lastnostmi. Ter jih bodisi skušata odpraviti, zakon o delovnih razmerjih lahko pri tem služi kot vodilo. Kandidatu lahko ne ustreza urnik, nadurno delo, delo ob praznikih in podobne lastnosti. Kakšen kompromis lahko delodajalec pri tem sklene je odvisno od več dejavnikov. Vendar mora kandidat hkrati vedeti, kaj zakon o delovnih razmerjih določa ter razumeti zahteve delodajalca. Kar je navedeno v zaposlitvenem oglasu je največkrat praktično zahteva, kandidat lahko takšno ponudbo preprosto spregleda ter išče priložnosti pri drugih delodajalcih. Po sklenitvi pogodbe je poleg tega določen čas, v katerem se izpolnjevanje pravic in dolžnosti preizkusi. Kdor nastopi novo in neznano delovno mesto, se mora veliko navaditi. Temu primerno ne more delodajalec od prvega dne dalje pričakovati polnega učinka, novo zaposleni pa se ga mora truditi čim prej doseči.

Zakon o delovnih razmerjih je osnova, na kateri se lahko v delovnem okolju ustvari dobro vzdušje ter dosega dobre poslovne rezultate.

www.mojazaposlitev.si/delodajalci/hr-nasveti/4-koraki-za-zaposlitev-delavca/