Z največjo mero odpora na Zavod za zaposlovanje? Vendar pa, zakaj? Velikokrat se ljudje sramujejo svojega stanja, četudi je to napačno in se morebiti tega zavedajo. Navsezadnje, nihče si verjetno ne bi želel biti nazaposlen. In četudi ni najboljša tolažba, zavedati se moramo, da državi vlada kriza in seveda nismo edini, ki ima ta problem. Je pa zagotovo to težko sprejeti in se s tem sprijazniti.

Na Zavod za zaposlovanje običajno gremo prvič pri prijavi. Potem še hodimo na razgovore s svetovalko, o terminih se sproti dogovarjamo. V začetku so običajmo vedno bolj pogosti, kasneje pa ne več tako zelo.

Na Zavod za zaposlovanje pa lahko gremo tudi iz drugih razlogov. Lahko »odidemo« po določeno znanje. Morebiti se nam zdi, da nam »nekaj« manjka, mogoče znanje tujega jezika, kakšen tečaj, ipd. Ker smo nezaposleni, pa tako imamo čas in preko zavoda seveda tudi brezplačno možnost, da se dodatno izobrazimo, nečesa naučimo, itd. In, zakaj neki ne bi te vmesne možnosti izkoristili ter se tako na trgu dela pojavili kot odličen kandidat za zaposlitev.

Torej, na Zavod za zaposlovanje tudi iz varnosti. Ljudje se zagotovo bolje počutimo, v kolikor vemo, da nekam »spadamo«. Sploh nezaposleni imajo ta problem, da so osameljeni, ne vedo več kaj početi, pojenja jim motivacija, itd. Zato je pomembno, da se njihovo ravnovesje vsaj vzdržuje, če ne izboljšuje. In tako so na Zavodu možnosti tega velike, saj poleg vseh aktivnosti, ki jih Zavod za zaposlovanje tudi omogoča, se zna zgoditi, da nam ustrezno zaposlitev poiščejo prav tam. Vsekakor pa moramo izkoristiti to možnost in seveda postati vzoren kandidat na zavodu, saj so nam tako možnosti za zaposliev zagotovo večje, kot se samo sedimo in čakamo. Navsezadnje je cilj, da iz vsake stvari (ne glede na to kako slaba utegne biti) potegnemo tisto najboljše!