Motivacija je zelo širok pojem, s katerim se kar pogosto srečujemo. Vemo tudi, da je bilo o njej napisanih že veliko knjig, razprav, člankov, diplomskih nalog in še česa. Motivacijo lahko delimo na več načinov. Eden od načinov jo deli na dve vrsti motivacij, in sicer na intrinzično ter ekstrinzično motivacijo. Nekateri menijo, da je lahko ekstrinzična motivacija  škodljiva za intrinzično. Prva od njiju pa se pojavi takrat, ko nekaj počnemo zaradi zunanjih dejavnikov. Taka oblika motivacije naj bi posameznikom omogočala zadovoljevanje lastnih potreb, ki so povezane predvsem z denarjem, promocijami, in drugimi nedenarnimi sredstvi.

Vključevanje opravljanja dejavnosti zaradi posledic

Ekstrinzična motivacija pa kot taka vključuje opravljanje dejavnosti, in sicer zaradi nekih določenih posledic. To so lahko konkurenčno plačilo, različne denarne koristi in tudi bonusi. Mnoge raziskave pa kažejo na to, da se izvajanje dela zaradi ekstrinzičnih dejavnikov motiviranja nadzoruje.

motivacija

Ekstrinzična motivacija se najpogosteje odraza skozi različne nagrade, ki so oprijemljive narave. Kot taka je zelo usmerjena tudi na rezultate, na primer na večjo zaposljivost.

Mnoge teorije tovrstno motivacijo delijo na še štiri nadaljnje kategorije. Najbolj vidno mesto med njimi ima zunanja motivacija, kamor se na primer štejeta plačilo ter pohvala. Vzporedno z njo pa poznamo še eno podkategorijo ekstrinzične motivacije. To je introjecirana motivacija. Ta cilja na to, da bo nekdo imel slabe vest, če na primer ne bo dokončal dela ali pa da se bo sramoval, če dela ne bo opravil dobro ter podobno.

Kakor koli že, ne glede na to, o kateri obliki motivacije govorimo, pa je za vsako motivacijo značilno, da nas k nečemu žene ter tudi spodbuja.