Med raznimi boleznimi, ki nas lahko doletijo, je kar nekaj takšnih, ki jih težje prepoznamo tudi zato, ker jih ne poznamo po imenu ali pa imamo napačno predstavo o tem, kaj neko ime označuje. Pri klopnih boleznih takšno zmedo povzroča borelioza, ki je znana še pod drugimi imeni. Omenja se recimo lajmska borelioza, pogosto pa ji rečemo kar borelija. Kakšna je razlika med temi izrazi? Borelioza označuje nasploh bolezen, o kateri govorimo. To poimenovanje izvira iz imena bakterije, ki bolezen prenaša, in ta bakterija se imenuje borelija. Če bolezni rečemo borelija, torej poimenovanje ni povsem pravilno, okužba se imenuje borelioza. Lajmska borelioza je le bolj specifična opredelitev borelioze – tako se ji reče zato, ker je bila bolezen prvič prepoznana v kraju Lyme v Združenih državah Amerike. V angleščini se boreliozi pogosteje reče kar Lyme disease oziroma lajmska bolezen, z nazivom borelioza oziroma borreliosis angleško-govoreči svet ni tako dobro seznanjen. Lajmska borelioza je izraz, ki ne dopušča kakšnih nesporazumov.

Klop na travni bilki

Lajmska borelioza v praksi

Ko pride do okužbe pravzaprav ni važno, kakšne distinkcije prepoznamo pri različnih poimenovanjih. Okužba izvira iz bakterije iz rodu Borrelia, ki jo prenašajo klopi. Tako se lajmska borelioza pravzaprav točneje pripisuje bakterijam, ne klopom, čeprav so seveda klopi glavni prenašalci. Ko se klop prisesa na človeka, se v krvni obtok sproščajo tudi bakterije, ki jih klop prenaša. Te se v človeškem organizmu dobro znajdejo, pospešeno se množijo in razvije se lajmska borelioza. Na srečo ta proces ni takojšen, klop potrebuje vsaj kakšnih 24 ur, da se v krvni obtok sprosti zadostna koncentracija bakterij za razvoj okužbe. Tako ima lajmska borelioza vsaj en učinkovit ukrep za preprečevanje razvoja okužbe, namreč ta, da klopa pravočasno odstranimo. To je sicer le ena možnost, splača se poznati tudi drugo preventivo, predvsem pa moramo hitro obiskati zdravnika, če do okužbe vseeno pride. Več informacij si lahko preberete tukaj.