Poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja poznamo tudi prostovoljna zavarovanja, ki jih izvajajo komercialne zavarovalnice, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Prostovoljno zavarovanje je zavarovanje, ki se sklene na podlagi proste odločitve zavarovanca. Zavarovanec sam lahko izbere način zavarovanja in obseg rizika. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje delimo na dopolnilna zdravstvena zavarovanja – prostovoljna zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti in dodatna oziroma nadstandardna zdravstvena zavarovanja – prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. Gre za obliko zavarovanj, ki krijejo stroške zdravstvenih storitev, oskrbe z zdravili in medicinsko tehničnimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Za prostovoljno zavarovanje se lahko odloči vsak, vanj se ni potrebno vključiti le otrokom, mladostnikom do 15. leta starosti oziroma študentom do 26. leta. Višino premije, ki jo mora zavarovanec plačati ob sklenitvi prostovoljnega zavarovanja, določi posamezna zavarovalnica, sicer pa se vsak lahko odloča med mesečnim, četrtletnim, polletnim ali letnim plačevanjem. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev krije razliko med polno vrednostjo zdravstvenih storitev in vrednostjo, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določeno je katere zdravstvene storitve se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo v celoti in katere le v določenem odstotku. Marsikdo je prepričan, da gre pri dopolnilnem in dodatnem zavarovanju za isti obliki prostovoljnega zavarovanja, a to ne drži. Razlika med njima je v tem, da dodatno zavarovanje zavarovancem nudi dodatne ugodnosti pri zdravljenju ali drugih zdravstvenih storitvah in ga zavarovalnice lahko oblikujejo poljubno.